Korenine naših Tradicionalnih dejavnosti (Gradnje, Kovinarstvo, Laboratorij in servis meril) so povezane z nastankom in razvojem podjetja Elektro Ljubljana okolica (danes Elektro Ljubljana). Gradnje so povezane s samim začetkom elektrifikacije v Sloveniji, tj. z elektrifikacijo Kočevja pred 110 leti, ostali dve dejavnosti pa imata tudi že 55 letno tradicijo.
Pravne korenine našega podjetja pa so v konstituiranju TOZD-a Elektroservisi avgusta leta 1974. V TOZD-u so bile sledeče delovne enote Elektro gradnje, Elektro kovinska delavnica in Elektro merilni servis. Poleg teh treh enot pa še tiskarna, ki je bila ukinjena leta 1989 in avtomehanična delavnica, ki je bila prenesena v Elektro Ljubljana leta 1991.
Leta 1979 je bila nadgrajena stavba, v kateri so bila skladišča in uprava podjetja (do leta 2005). Leta 1981 je bila odprta nova proizvodna hala elektro kovinarstva v Tacnu. Leta 1987 pa so bili odprti prostori Elektro gradenj v Podrečju pri Domžalah.
V začetku devetdesetih let se je začel proces osamosvojitve in hkratnega lastninjenja podjetja. Po dolgotrajnem postopku, ki so ga zapletala različna soglasja, je bilo lastninjenje zaključeno leta 1996, ko se je 10. junija istega leta ustanovila delniška družba Elektroservisi.
V letu 2004 je družba razširila svojo dejavnost iz Tradicionalnih dejavnosti še na dejavnost Nepremičnin.
V zadnjih petih letih smo podjetje v celoti prenovili tako kadrovsko kot tudi tehnično in finančno. Število delavcev se je povečalo za 29 %. Povprečna izobrazbena raven se je dvignila za približno eno izobrazbeno stopnjo, delež sodelavcev s fakultetno izobrazbo se je povečal iz 15 % v letu 2003 na 25 % v letu 2008. Povprečna plača se je nominalno povečala za 62 %. Obseg osnovnih sredstev brez nepremičnin (tehnološka opremljenost) se je nominalno povečal za 229 %.
Obseg poslovanja se je v zadnjih petih letih (2004-2008) v primerjavi s prejšnjimi štirimi leti (1999-2003) v Tradicionalnih dejavnostih nominalno povečal za 78 % (tržni delež se je povečal za 21 %), v celotnem podjetju pa za več kot trikrat. Na lestvicah najuspešnejših podjetij smo se povzpeli iz mesta okoli 1.000 na mesta okoli 300.
Elektroservise je v letih 1974 do 1975 vodil direktor Edvard Ozimek, v letih od 1975 do 1988 direktor Alojz Ribič, v letih od 1988 do 2004 direktor Peter Debevec, od julija leta 2004 dalje pa je direktor Ivan Hozjan.
Pomembnejši dogodki v letu 2008
Koncem leta smo vendarle zaključili projekt gradnje za trg Glavarjeva rezidenca. Posebna težava pri zaključevanju projekta je bila v tem, da gradbeni izvajalec Gradis skupina G nikakor ni uspel (hotel) dokončati pogodbenih obveznosti (do vključno septembra 2007) in tudi ni odpravil (uspešno) napak ne v stanovanjih ne v skupnih prostorih. Ker so bile napake razpršene in z vidika popravila zelo zahtevne je bila njihova odprava dolgotrajna. Ob zaključku smo izvedli tudi obračun projekta in s tem v zvezi izstavili ustrezne zahtevke do Gradisa skupina G.
Uvedli smo nov informacijski sistem, ki temelji na orodju Microsoft Dynamics NAV.
Združili smo dejavnost Laboratorij in servis na eni lokaciji, tj. kapacitete iz Celja smo preselili na že obstoječo lokacijo v Bukovici oz. Vodicah.
Uvedli smo delitev dobička z zaposlenimi skladno z v letu 2008 sprejetim zakonom in postali eno od dveh podjetij, ki bosta v Sloveniji delili dobiček z zaposlenimi že za leto 2008.
Nabavili smo novo strojno opremo v Kovinarstvu, tj. CNC stroj za konfekcioniranje kotnikov do dolžine 12.000 mm, višine 160 mm in debeline 14 mm.
Zaključen je bi izbor projektanta (natečaj) na projektu Jelenov klanec. Izbrana projektna rešitev je bila sprejeta tako s strani Mestne občine Kranj, kot tudi Zavoda za varstvo kulturne dediščine in je vključena v sprememba prostorskega plana.
Za projekt Doblar-Nova gorica smo izdelali kovinske konstrukcije v skupni teži skoraj 400 ton.
V Gradnjah smo osvojili metodologijo normiranja in izdelali ca. 50 % časovnih normativov.
Načrti za prihodnje
O globalni finančni krizi in posledično tudi gospodarski pred enim letom še nič nismo vedeli čeprav so že bile zaznane nekatere spremembe oz. težave. Kot kaže, bo preteklo vsaj še eno leto, preden bo kriza dosegla dno in bo mogoče razbrati vse njene bistvene posledice. Iz tega izhaja, da bo dolgoročno načrtovanje zelo oteženo, kratkoročno pa predvsem v funkciji, kar se da hitrega prilagajanja novo nastajajočim razmeram.
V prehodnem obdobju bo ključnega pomena solventnost podjetja. Finančna funkcija je znatno pridobila na pomenu in teži. Večina politik podjetja se bo morala prilagajati nareku razpoložljivega denarnega toka. V času krize bo še pomembneje, kot sicer, izvajati poslovne operacije kar se da racionalno, s čim manjšimi stroški oz. s čim manjšo uporabo in porabo virov (človeških, tehničnih in finančnih).
Pri planiranju za leto 2009 se bomo oprli na dosežene rezultate v preteklem letu, na tržne napovedi za leto 2009 in na predvidene spremembe v okolju, vezano na prej omenjeno krizo (še posebej v Nepremičninah).
Pomembnejši cilji za leto 2009 so:
- rast obsega prodaje v tradicionalnih dejavnostih za več kot 20 % in tržnega deleža za več 10 %
- nadaljnje povečevanje deleža zaposlenih s fakultetno izobrazbo,
- dopolnitev naših virov (tehničnih in človeških) za delo na 400 kV daljnovodih,
- povečanje obsega proizvodnje kovinskih konstrukcij vsaj za 100 % glede na leto 2008, tj. 1.600 t in več,
- dograditi informacijski sistem tako, da bo postal naša konkurenčna prednost,
- povečanje proizvodnih kapacitet v Gradnjah predvsem s fleksibilnimi viri in povečanje ekipe vodij projektov in vodij oddelkov,
- dokončati začeti projekt vzpostavljanja normativov za tipične projekte (skupina A) v Gradnjah,
- uveljaviti kompetence kot osnovo za kadrovanje, izobraževanje in napredovanje oz. nagrajevanje,
- na področju nepremičninskih naložb se ene tretjina proda, ena tretjina zaustavi (zamrzne) in ena tretjina reprogramira v projekte za znanega kupca,
- pridobi se nov (najemniški) poslovni prostor, na katerem bomo umestili dejavnost Gradnje kot celoto,
- na lokaciji v Tacnu se vzpostavi prostorske pogoje za izdelavo konstrukcij za 400 kV daljnovode.
Glede na krizo in s tem povezane zaostrene pogoje gospodarjenja bo rast dobička zaostajala za rastjo prihodkov. Realnost plana bo potrebno preverjati mesečno in ga ob večjih odstopanjih takoj in po potrebi tudi bistveno spremeniti.