|
|
|
|
|
TRADICIJA IN KAKOVOST ZA PRIHODNOST
Podjetja se velikokrat rojevajo kot drevesa, iz poganjkov velikih
podjetij zrastejo nova. Tako je iz povojne, za tiste ase velike
Elektro Ljubljana okolice pred petdesetimi leti vzklil tudi poganjek,
ki je zrasel v dananje podjetje Elektroservisi, d.d.
Kal je pognala jeseni leta 1951 na obmoju poslovne enote Elektrokovinarstvo
na Brodu, kjer je v okviru Elektro Ljubljana okolica nastala Elektro
kovinska delavnica - EKD Tacen. Temelje je postavljalo nekaj delavcev
Elektro Ljubljana okolica iz rnu pod vodstvom Joeta eleznika
in trije mladi diplomanti prve generacije EG Cerkno, zaposleni
v Generalni direkciji elektrogospodarstva Slovenije, ki so udarniko
ob nedeljah postavili dve baraki, v katerih so nato izdelovali predvsem
konzole za NN-omreje. Del dejavnosti EKD se je odvijal tudi v prostorih
nacionalizirane esnove elektrarne, upravni prostori pa so bili
v adaptirani drvarnici blinje stanovanjske hie. Prvi obratovodja
tega obrata je bil Janko Sotelek.
Priblino v istem asu je v zasebni hii na Jeici zael delovati
tudi Elektro merilni servis, ki ga je vodil Janko van, pozneji
generalni direktor Elektro Ljubljana. Leta 1952 je krmilo podjetja
Elektro Ljubljana okolica prevzel Tone tajdohar, daljnoviden in
podjeten mo, ki ima najve zaslug za nastanek in razvoj stranske
dejavnosti ter podjetja Elektroservisi, kakrno je danes. V asu
njegovega vodstva so pospeeno zaeli graditi objekte, v katerih
podjetje deluje e danes. V drugi polovici petdesetih let so najprej
zgradili delavnico na Brodu, kjer e delujeta orodjarna in skladie,
ter upravno stavbo te enote. Obrat je izdeloval kovinsko opremo
za NN-omreja, daljnovodne stebre, stikalne ploe ter opremo za
transformatorske postaje na eleznih jamborih skupaj z jambori.
Leto 1960 pa je zabeleeno kot leto otvoritve nove elektro delavnice.
Ob koncu 50. let je namre EKD prevzel del programa, ki ga je opustil
Jambor rnue oziroma nekdanje Kranjske deelne elektrarne, in sicer
servisiranje energetskih transformatorjev ter proizvodnjo opornic
in loilnih stikal. Proizvodnjo so takoj po prevzemu mono posodobili.
Velik del programa, ki ga je proizvajal EKD Tacen, proizvajajo Elektroservisi
e danes. Tako so moderna in kakovostna loilna stikala, znana pod
blagovno znamko RAL, postala in ostala paradni konj podjetja.
V zaetku estdesetih let se je zaela tudi dejavnost na Glavarjevi
ulici 14, kjer danes domujejo poslovna enota Elektro merilni servis,
poslovna enota Elektro gradnje in uprava podjetja. Najprej je bila
na tem obmoju zgrajena za tiste ase moderna avtomehanina delavnica
in kmalu nato tudi stavba, v kateri sta danes poslovni enoti Elektro
merilni servis in Elektro gradnje. V zaetku estdesetih let so
tudi kar nekajkrat poskusili organizirati dejavnost elektro gradenj,
a jim je uspelo ele, ko je dejavnost prevzela skupina za daljnovode,
po svojem vodji imenovana Mavkotova skupina. Enoto je v obdobju
oblikovanja vodil Marjan Poivavek, pozneje pa Duan Dolenc. Tako
so bili postavljeni temelji tudi za tretjo dejavnost podjetja Elektroservisi,
d.d. Leta 1963 se je prvi pojavilo ime Elektroservisi, in sicer
za tisti del podjetja, ki se je ukvarjal s servisiranjem gospodinjskih
aparatov in izvajanjem elektrinih intalacij.
Ker so dejavnosti, ki so jih organizacijske enote, pozneje zdruene
v Elektroservisih, opravljale za ustanovitelja, prerasle potrebe
ustanovitelja, so se prvi v celoti zdruile leta 1967, ko so se
preselile pod skupno okrilje Elektro Ljubljana kot Uprava in servisi.
Po uveljavitvi zakona o zdruenem delu je bil ustanovljen TOZD Elektroservisi
z direktorjem Edvardom Ozimkom, ki ga je leta 1975 nasledil Alojz
Ribi. V tozdu so delovali: Elektro kovinska delavnica pod vodstvom
Joeta Bedenka, Elektro merilni servis pod vodstvom Janeza krinjarja
in Elektro gradnje pod vodstvom Duana Dolenca, ki pa ga je kmalu
zamenjal Anton erjak, poleg teh treh enot pa e avtomehanina delavnica
in tiskarna. Zaradi zastarele tehnologije in zato nekonkurennosti
na trgu je bila leta 1989 ukinjena tiskarna, leta 1991 pa je bila
vrnjena v upravljanje Elektro Ljubljana avtomehanina delavnica.
Za TOZD Elektroservisi je bila leta 1979 zgrajena stavba, v kateri
so skladia in uprava podjetja. Leta 1981 pa je bila ob tridesetletnici
obstoja podjetja odprta tudi nova proizvodna hala v EKD. Zadnja
pomembna pridobitev so bili leta 1987 odprti prostori enote Elektro
gradenj v Domalah.
V zaetku devetdesetih so se pojavile prve ideje o samostojnem podjetju.
Po dolgotrajnem postopku, ki so ga zapletala razlina soglasja drave,
je bilo lastninjenje uspeno zakljueno leta 1996, ko se je 10.
junija ustanovila delnika druba Elektroservisi. Direktor drube
je vse od takrat Peter Debevec, ki je krmilo prevzel e v asu,
ko je bilo podjetje TOZD. V drubi delujejo tri poslovne enote:
Elektrokovinarstvo pod vodstvom tefana Miholia, Elektro gradnje
pod vodstvom Franca Zupania ter Elektro merilni servis pod vodstvom
Janeza ebulja. Zaposlenih je 118 delavcev. Podjetje je sodelovalo
in e vedno sodeluje pri gradnji tevilnih pomembnih objektov za
prenos in distribucijo elektrine energije v Sloveniji ter se dokazuje
kot zanesljiv in zaupanja vreden partner.
eravno so mnogi dvomili v uspeh nove drube, se lahko pohvalimo,
da vse od ustanovitve delnike drube poslujemo uspeno. Znatna
sredstva namenjamo posodobitvi strojnega parka, ki je nujen za izdelavo
kakovostnih izdelkov ter za izvajanje kakovostnih storitev. Ob koncu
leta 2000 smo uspeno zakljuili prvo fazo uvajanja standarda kakovosti
ISO 9001 v poslovanje, tako da je druba pridobila certifikat sistema
kakovosti. S tem pa se je proces kakovosti komaj zael, saj je na
cilj sistem nadgrajevati in nenehno posodabljati, kajti le stalna
kakovost zagotavlja uspeh na trgu.
Podjetje je v tretje tisoletje vstopilo bolje in moneje kot
kdajkoli prej. Uspeno delujemo na trgu in s kakovostjo svojih proizvodov
in storitev ohranjamo stare in pridobivamo nove kupce.
Ponosni smo na svojo zgodovino in tradicijo ter z vizijo razvoja in zaupanjem
v svoje znanje zremo v svojih prihodnjih petdeset let.
|
|
|
